Vodja politične skupine socialistov in socialnih demokratov v evropskem parlamentu se z Borutom Pahorjem že dolgo pozna. Slovenski predsednik vlade je za njegovo skupino še posebej pomemben, saj ima levica med 27 državami EU le pet premierjev, zato je za za Delovo Sobotno prilogo povedal, zakaj mu je prišel dati podporo in kako vidi prihodnost evropske levice. V luči afere s podkupninami je pojasnil tudi svoje videnje dela evroposlancev.
(Foto: Wikipedia)
Direktor podjetja Lohnko inženiring, ki je leta 2008 kupil blagovno znamko Toper in jo uspešno obudil, je za Krizno ogledalo STA spregovoril o perspektivah slovenske tekstilne industrije. Ker gospodarski problemi v Sloveniji niso enaki tudjini, bo letošnje leto tu zanj najtežje doslej, v tujini pa načrtuje bistveno izboljšanje. Poleg tega je slovenski trg zelo nazadnjaški, ker pri nas o založenosti polic odločajo trgovci in ne kupci. Prav tako je dojemanje ljudi in odnos do slovenskega izdelka pri nas na najnižjem nivoju, v drugih državah pa je na bistveno višjem.
(Foto: toper.si)
Pisatelj, scenarist in računalničar bo kmalu stopil v drugo polovico življenja, v zadnjih letih pa se je širšemu občinstvu približal s humorno obarvanimi, a jedkimi kolumnami. Za Dnevnikov Objektiv je spregovoril v luči nominacije za nagrado fabula. Iz intervjuja izvemo tudi nekaj gorkih na temo stanja v slovenski literaturi in založništvu.
(Foto: Wikipedia)
Dr. Valerija Korošec z urada za makroekonomske analize in razvoj meni, da bi univerzalni temeljni dohodek (UTD) na hitro odpravil težave naše nedelujoče države in tudi strah delavcev pred delodajalci ter omogočil pravo pot k življenju v skladu z našimi vrednotami. Več odgovorov na vprašanja v zvezi z UTD si preberite v intervjuju, ki ga je podala za Siol.
(Fotografija je simbolna)
Hokejsko leto se za slovenske navijače in igralce končuje šele maja. Pred bližnjim svetovnim prvenstvom na Slovaškem, je kapetan Tomaž Razingar za MMC RTV spregovoril o šesttedenskih pripravah članske reprezentance in o pričakovanjih glede prvenstva. Preberite si katero je glavno orožje Slovenije, ali v skupini A posebej merijo na kakšno tekmo, kjer bi lahko presenetili in kakšna je razlika v občutku pred Bratislavo in preteklimi prvenstvi elitne divizije.
(Fotografija je simbolna)
Redni profesor na FDV, raziskuje sociologijo dela in poučuje industrijske odnose. Za Mladino je med ostalim spregovoril o vzrokih za propad socialnega dialoga v času krize. Pri tem je poudaril, da v našem prostoru vlada izjemna črnogledost, čeprav se stanje od sosednjih okolij niti ne razlikuje veliko.
Gledališka in filmska igralka je zadnja leta članica ansambla Slovenskega ljudskega gledališča Celje, najširšo publiciteto pa je doživela z glavno žensko vlogo v filmu Petelinji zajtrk. V pogovoru za Delovo Sobotno prilogo, kar je z njene strani sila redka praksa, je spregovorila predvsem o njenem doživljanja odra.
Bojan Godeša z Inštituta za novejšo zgodovino je ob prazniku upora proti okupatorju spregovoril o najnovejših dognanjih v zvezi z ustanovitvijo in vlogo Osvobodilne fronte ( OF ) v času II. svetovne vojne. V intervjuju za MMC RTV Slo izpostavlja, da izraz “Protiimperialistična fronta” ni prvotno poimenovanje OF, pojasnjuje tudi, na kakšen način je komunistična partija izkoristila svetovni trenutek za vzpon na oblast ter pove še marsikatero zanimivo dejstvo o časih, ki Slovence najbolj delijo.
Si lahko predstavljate svet, v katerem ne bi bilo vojn, revščine in lakote, marveč blaginja za vse? Tak načrt alternativnega razvoja človeške civilizacije, ki temelji na skrbi za človeka in okolje, je projekt Venus. Z njegovim ustanoviteljem se je pogovarjal Matjaž Kukovec, ki mu je 94-letni futurist, izumitelj in oblikovalec med drugim dejal, da se od drugih futuristov loči po tem, da dela na dejanskih načrtih in metodologijah, s katerimi lahko dosežemo trajnostno globalno družbo v kateri bo vsem dostopen višji standard življenja z več svobode in možnosti.
(Foto: Venus projekt)
Kriminolog in penolog ter vedno bolj tudi publicist je pred akademsko kariero na tem področju “zaporstvoslovja” deloval v praksi. Ravno zaradi tega meni, da dolge zaporne kazni kot specifične sankcije nimajo velikega učinka. V pogovoru za Dnevnikov Objektiv je med drugim dejal, da na nekatera najhujša dejanja zagrožena kazen ne vpliva.
(Foto: Ministrstvo za pravosodje)