Prekmurec Miki Muster, ki se opredeljuje tudi za Ljubljančana, pionir slovenskega stripa s krstnim imenom Miklavž prihaja iz Murske Sobote. V pogovoru za Planet Siol.net je razkril, zakaj ga zanimanje za njegovo delo še vedno preseneča, zakaj se je pri njih doma vedno govorilo madžarsko, zakaj so sodelavci v Nemčiji verjeli, da ima v kleti zaposlene tri zamorce in zakaj se njegovo ime omenja tudi v francoski enciklopediji seksa. Zaupal je podrobnosti o težavnih začetkih in nevšečnostih zaradi politične karikature in o svojem individualizmu ter se spominjal dni, ko se je preživljal kot prvi pevec zabavne glasbe v Sloveniji.
Dr. Alojz Ihan (1961) je znanstvenik, ki zna medicinsko znanost približati širšemu bralstvu. Poleg več kot sto znanstvenih člankov je napisal tudi poljudni medicinski knjigi Imunski sistem in odpornost ter Do odpornosti z glavo. Ukvarja se je tudi s književnostjo. V svoji najnovejši knjigi, Hvalnici rešnjemu telesu, je združil obe plati svojega delovanja in napisal zanimiv dialoški esej o psihopatologiji slovenske in občečloveške družbe. V pogovoru za Mladino s kirurško natančnostjo analizira prednosti in slabosti slovenske družbe, politike (Pahorja, Janšo in Jankovića) in kulture dvajset let po osamosvojitvi in v času globalizacije.
(Fotografija je simbolična.)
Danes 81-letni Ljubo Struna, letošnji prejemnik nagrade Metoda Badjure za življenjsko delo na 14. festivalu slovenskega filma v Portorožu, je vse svoje življenje posvetil filmu in se uveljavil kot eden pionirjev, ki so slovenskemu filmu odprli tudi vrata v svet. Začetek njegove profesionalne filmske poti sovpada z začetki slovenske povojne kinematografije. Njegovo delovanje v okviru domače filmske produkcije je bilo vsestransko, saj je nastopal v vlogah organizatorja, pomočnika direktorja, direktorja filma, fotografa, asistenta kamere, snemalca in številnih drugih. O svojem delu je spregovoril v intervjuju.
Ob izboru del Andreja Predina Na zeleno vejo in Oči Andreja Makuca kot obveznega čtiva za Cankarjevo priznanje je izbruhnila ostra javna polemika o primernosti omenjenih del za mlade bralce. Strokovnjakinja za mladinsko književnost z ljubljanske pedagoške fakultete Milena Mileva Blažić ponuja v intervjuju svoj pogled na problematiko. (Foto: Wikipedia)
Gazvoda je večini znan kot sodobni slovenski pisatelj, saj tudi literarni prvenec, ki ga je izdal še kot gimnazijec, kratka proza Vevericam nič ne uide, ni ostal nespregledan. Zanj je dobil zlato ptico liberalne akademije in Dnevnikovo fabulo. Sledi nominacija za Delovo nagrado kresnik za roman Camera obskura. Do sedaj je izdal še kratke zgodbe Fasunga ter romana Sanjajo tisti, ki preveč spijo in V petek so sporočili, da bo v nedeljo konec sveta. Na Sarajevskem filmskem festivalu pa je svetovno premiero doživel njegov filmski prvenec Izlet. Več o njegovem delu si lahko preberete v intervjuju. (Foto: Wikipedia)
Za plesalko in koreografinjo Niko Kljun je že kar nekaj plesnih uspehov; sodelovala je s pomembnimi in znanimi osebnostmi, kot so Beyonce, Jennifer Lopez, Justin Timberlake in imela priložnost spoznati že marsikaterega zvezdnika. Trenutno živi v Ameriki – zakaj ji je tam tako zelo všeč in ali se namerava vrniti v Slovenijo, preberite v Siolovem intervjuju. Med drugim boste izvedeli tudi kaj več o njenem velikem plesnem uspehu, ko je bila Britney, pa čeprav le za nekaj sekund …
(Foto: Wikipedija)
Za pesnico Barbaro Korun je uspešno leto, saj je prejela za svoje pesništvo letos že dve nagradi. Spomladi najprej zlato ptico za cikel pesmi Monologi, objavljen v več jezikih, ki je izšel tudi v zadnji zbirki Pridem takoj , za katero je prejšnji mesec prejela Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta. V intervjuju za Dnevnik.si je spregovorila, kaj ji nagrade pomenijo, o namenskih državnih podporah pesnikom, o “problemu recepcije ženskega glasu” in še o marsičem zanimivem v tokratnem pogovoru.
(Foto: poetryinternational.org)
Novembra bo na slovenskih kinematografskih platnih na ogled dokumentarec o rock zasedbi Plavi orkestar. O nekoliko oddaljenem pogledu na bend in pojave, povezane z njim, njegov pevec razmišlja za Delovo Sobotno prilogo. Hkrati veliko pove o današnji družbi.
Foto: Jugoton
Predavatelj romunske književnosti na bukareštanski univerzi je prejemnik letošnje prestižne slovenske literarne nagrade. V pogovoru za Dnevnikov Objektiv spregovori o svojih delih, pogledu na literaturo in jedrnato interpretira romunsko preteklost in sodobnost.
Foto: Cosmin Bumbuţ/Wikipedia
Barbara Korun, letnik 1963, je v slovensko poezijo stopila pred dobrim desetletjem in za zbirko Ostrina miline dobila nagrado za najboljši prvenec. Pred nekaj leti je šolski kateder zamenjala za gledališko zakulisje, letos pa se je podala v samostojne kulturniške vode. Pogum se ji je obrestoval: po letošnji zlati ptici je za pesniško zbirko Pridem takoj (Kud Apokalipsa) v Celju dobila še Veronikino nagrado. Več o njej si lahko preberete v delovem intervjuju.
Prekmurec Miki Muster, ki se opredeljuje tudi za Ljubljančana, pionir slovenskega stripa s krstnim imenom Miklavž prihaja iz Murske Sobote. V pogovoru za Planet Siol.net je razkril, zakaj ga zanimanje za njegovo delo še vedno preseneča, zakaj se je pri njih doma vedno govorilo madžarsko, zakaj so sodelavci v Nemčiji verjeli, da ima v kleti zaposlene tri zamorce in zakaj se njegovo ime omenja tudi v francoski enciklopediji seksa. Zaupal je podrobnosti o težavnih začetkih in nevšečnostih zaradi politične karikature in o svojem individualizmu ter se spominjal dni, ko se je preživljal kot prvi pevec zabavne glasbe v Sloveniji.
Dr. Alojz Ihan (1961) je znanstvenik, ki zna medicinsko znanost približati širšemu bralstvu. Poleg več kot sto znanstvenih člankov je napisal tudi poljudni medicinski knjigi Imunski sistem in odpornost ter Do odpornosti z glavo. Ukvarja se je tudi s književnostjo. V svoji najnovejši knjigi, Hvalnici rešnjemu telesu, je združil obe plati svojega delovanja in napisal zanimiv dialoški esej o psihopatologiji slovenske in občečloveške družbe. V pogovoru za Mladino s kirurško natančnostjo analizira prednosti in slabosti slovenske družbe, politike (Pahorja, Janšo in Jankovića) in kulture dvajset let po osamosvojitvi in v času globalizacije.
(Fotografija je simbolična.)
Danes 81-letni Ljubo Struna, letošnji prejemnik nagrade Metoda Badjure za življenjsko delo na 14. festivalu slovenskega filma v Portorožu, je vse svoje življenje posvetil filmu in se uveljavil kot eden pionirjev, ki so slovenskemu filmu odprli tudi vrata v svet. Začetek njegove profesionalne filmske poti sovpada z začetki slovenske povojne kinematografije. Njegovo delovanje v okviru domače filmske produkcije je bilo vsestransko, saj je nastopal v vlogah organizatorja, pomočnika direktorja, direktorja filma, fotografa, asistenta kamere, snemalca in številnih drugih. O svojem delu je spregovoril v intervjuju.
Ob izboru del Andreja Predina Na zeleno vejo in Oči Andreja Makuca kot obveznega čtiva za Cankarjevo priznanje je izbruhnila ostra javna polemika o primernosti omenjenih del za mlade bralce. Strokovnjakinja za mladinsko književnost z ljubljanske pedagoške fakultete Milena Mileva Blažić ponuja v intervjuju svoj pogled na problematiko. (Foto: Wikipedia)
Gazvoda je večini znan kot sodobni slovenski pisatelj, saj tudi literarni prvenec, ki ga je izdal še kot gimnazijec, kratka proza Vevericam nič ne uide, ni ostal nespregledan. Zanj je dobil zlato ptico liberalne akademije in Dnevnikovo fabulo. Sledi nominacija za Delovo nagrado kresnik za roman Camera obskura. Do sedaj je izdal še kratke zgodbe Fasunga ter romana Sanjajo tisti, ki preveč spijo in V petek so sporočili, da bo v nedeljo konec sveta. Na Sarajevskem filmskem festivalu pa je svetovno premiero doživel njegov filmski prvenec Izlet. Več o njegovem delu si lahko preberete v intervjuju. (Foto: Wikipedia)
Za plesalko in koreografinjo Niko Kljun je že kar nekaj plesnih uspehov; sodelovala je s pomembnimi in znanimi osebnostmi, kot so Beyonce, Jennifer Lopez, Justin Timberlake in imela priložnost spoznati že marsikaterega zvezdnika. Trenutno živi v Ameriki – zakaj ji je tam tako zelo všeč in ali se namerava vrniti v Slovenijo, preberite v Siolovem intervjuju. Med drugim boste izvedeli tudi kaj več o njenem velikem plesnem uspehu, ko je bila Britney, pa čeprav le za nekaj sekund …
(Foto: Wikipedija)
Za pesnico Barbaro Korun je uspešno leto, saj je prejela za svoje pesništvo letos že dve nagradi. Spomladi najprej zlato ptico za cikel pesmi Monologi, objavljen v več jezikih, ki je izšel tudi v zadnji zbirki Pridem takoj , za katero je prejšnji mesec prejela Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta. V intervjuju za Dnevnik.si je spregovorila, kaj ji nagrade pomenijo, o namenskih državnih podporah pesnikom, o “problemu recepcije ženskega glasu” in še o marsičem zanimivem v tokratnem pogovoru.
(Foto: poetryinternational.org)
Novembra bo na slovenskih kinematografskih platnih na ogled dokumentarec o rock zasedbi Plavi orkestar. O nekoliko oddaljenem pogledu na bend in pojave, povezane z njim, njegov pevec razmišlja za Delovo Sobotno prilogo. Hkrati veliko pove o današnji družbi.
Foto: Jugoton
Predavatelj romunske književnosti na bukareštanski univerzi je prejemnik letošnje prestižne slovenske literarne nagrade. V pogovoru za Dnevnikov Objektiv spregovori o svojih delih, pogledu na literaturo in jedrnato interpretira romunsko preteklost in sodobnost.
Foto: Cosmin Bumbuţ/Wikipedia
Barbara Korun, letnik 1963, je v slovensko poezijo stopila pred dobrim desetletjem in za zbirko Ostrina miline dobila nagrado za najboljši prvenec. Pred nekaj leti je šolski kateder zamenjala za gledališko zakulisje, letos pa se je podala v samostojne kulturniške vode. Pogum se ji je obrestoval: po letošnji zlati ptici je za pesniško zbirko Pridem takoj (Kud Apokalipsa) v Celju dobila še Veronikino nagrado. Več o njej si lahko preberete v delovem intervjuju.
