Borut Bohanec, prodekan za področje agronomije na biotehniški fakulteti, je v intervjuju za Siol spregovoril o vzrokih za potrebe po genskem inženiringu. Preberite si, s katerimi sodobnimi metodami nastanejo gensko spremenjeni organizmi, v čem je njihova prednost in kakšne raziskave ter stroga preverjanja mora prestati določeni gensko spremenjeni izdelek, da se lahko pojavi na trgu. Več v pogovoru.
(Fotografija je simbolična)
Mag. Hinko Šolinc, vodja sektorja za aktivnosti učinkovite rabe in obnovljivih virov energije, pri direktoratu za energijo ministrstva za gospodarstvo, je za SiOL spregovoril o bolj in manj kakovostnih ter prijaznih vrstah energije. Preberite si, kaj pomenijo in prinašajo obnovljivi viri energije, ter kdaj je zadnji rok za vgradnjo delilnikov toplotne porabe v večstanovanjskih objektih.
(Fotografija je simbolična)
Računalničar in specialist za zaščito računalniških sistemov se je z računalniki seznanil v najrosnejših letih, ko je gledal očeta. Po hekerski karieri je že v srednji šoli je sprogramiral inovativen zaščitni računalniški program, kmalu pa je ustavnovil tudi računalniško podjetje. Za Primorske novice je spregovoril o svoji dosedanji poti in izkušnjah na tem področju.
Predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti je nastopil svoj drugi mandat na čelu te elitne akademske organizacije. Je član komisije za biomedicinske raziskave na ljudeh pri usmerjevalnem odboru Sveta Evrope za bioetiko in mednarodnega odbora za bioetiko Unesca, družbeno pa je bolj angažiran v domačih logih. V Delovi Sobotni prilogi za katero je dal intervju so zapisali, da si ga zlahka mogoče predstavljati kot državnika.
(Foto: videolectures.net)
Evropska poslanka je bila pred dvakratno izvolitvijo na to funkcijo raziskovalka na Institutu Jožef Stefan. Kot inženirka elektrotehnike ter doktorica jedrske tehnike tudi pri svojem delu v Evropskem parlamentu intenzivno spremlja evropsko energetsko in raziskovalno politiko. V pogovoru za Delo spregovori o obravnavi 7. okvirnega programa evropskih raziskav in o pripravah na 8. okvirni program ter o tem, zakaj se Slovenci manj bojimo nesreče v naši jedrski elektrarni kot drugi evropski narodi. Podaja tudi svojo oceno o prihodnosti uporabe jedrske energije.
(Foto: www.rjordancizelj.si)
Si lahko predstavljate svet, v katerem ne bi bilo vojn, revščine in lakote, marveč blaginja za vse? Tak načrt alternativnega razvoja človeške civilizacije, ki temelji na skrbi za človeka in okolje, je projekt Venus. Z njegovim ustanoviteljem se je pogovarjal Matjaž Kukovec, ki mu je 94-letni futurist, izumitelj in oblikovalec med drugim dejal, da se od drugih futuristov loči po tem, da dela na dejanskih načrtih in metodologijah, s katerimi lahko dosežemo trajnostno globalno družbo v kateri bo vsem dostopen višji standard življenja z več svobode in možnosti.
(Foto: Venus projekt)
Vedeti čimveč o možganih je vedno burilo domišljijo ljudi.V zadnjem poldrugem desetletju je “možganoslovje” naredilo velik korak naprej, obenem pa padajo nekatere teze, ki smo jih pripoznavali doslej. Nekdanji dolgoletni učitelj v ameriških javnih šolah in sodelavec inštituta za študije o odvisnosti od drog in alkohola poskuša spoznanja nevrologov smiselno vključiti v šolsko prakso, o svojih spoznanjih pa je spregovoril tudi za Dnevnikov Objektiv.
(foto: Wikipedia)
Paleontolog Matija Križnar iz Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani je za Siol spregovoril o nahajališčih ostankov dinozavrov v Sloveniji in bližini meje. Preberite si, zakaj so raziskave o dinozavrih pomembne, kje jih je največ in kje v Sloveniji je mogoče videti njihove ostanke. V zanimivem pogovoru je odgovoril na nekatera bistvena vprašanja, ki zanimajo dinozavrske navdušence in opisal tudi način raziskovanja in odkrivanja novih fosilov.
(Fotografija je simbolična)
Ruski kozmonavt Malenčenko je v štirih poletih v vesolju preživel leto in pol. Je torej pravi sogovornik za ideje o človeški posadki na Mars, ovirah vesoljskega potovanja in splošnem razvoju vesoljske znanosti. V pogovoru za Dnevnikov Objektiv odgovarja tudi na vprašanje, kaj človeka žene v nadaljnje raziskovanje vesolja.
Doktor znanosti, docent za občo psihologijo ter predsednik slovenskega društva za nevroznanost Sinapsa, Grega Repovš, po uspešno predstavljenem Mednarodnem tednu možganov spregovori o razvoju nevroznanosti na Slovenskem. Prav tako se intervjuvanec razgovori o preteklosti in prihodnosti pojma človeških možganov.
(Fotografija je simbolična)
Borut Bohanec, prodekan za področje agronomije na biotehniški fakulteti, je v intervjuju za Siol spregovoril o vzrokih za potrebe po genskem inženiringu. Preberite si, s katerimi sodobnimi metodami nastanejo gensko spremenjeni organizmi, v čem je njihova prednost in kakšne raziskave ter stroga preverjanja mora prestati določeni gensko spremenjeni izdelek, da se lahko pojavi na trgu. Več v pogovoru.
(Fotografija je simbolična)
Mag. Hinko Šolinc, vodja sektorja za aktivnosti učinkovite rabe in obnovljivih virov energije, pri direktoratu za energijo ministrstva za gospodarstvo, je za SiOL spregovoril o bolj in manj kakovostnih ter prijaznih vrstah energije. Preberite si, kaj pomenijo in prinašajo obnovljivi viri energije, ter kdaj je zadnji rok za vgradnjo delilnikov toplotne porabe v večstanovanjskih objektih.
(Fotografija je simbolična)
Računalničar in specialist za zaščito računalniških sistemov se je z računalniki seznanil v najrosnejših letih, ko je gledal očeta. Po hekerski karieri je že v srednji šoli je sprogramiral inovativen zaščitni računalniški program, kmalu pa je ustavnovil tudi računalniško podjetje. Za Primorske novice je spregovoril o svoji dosedanji poti in izkušnjah na tem področju.
Predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti je nastopil svoj drugi mandat na čelu te elitne akademske organizacije. Je član komisije za biomedicinske raziskave na ljudeh pri usmerjevalnem odboru Sveta Evrope za bioetiko in mednarodnega odbora za bioetiko Unesca, družbeno pa je bolj angažiran v domačih logih. V Delovi Sobotni prilogi za katero je dal intervju so zapisali, da si ga zlahka mogoče predstavljati kot državnika.
(Foto: videolectures.net)
Evropska poslanka je bila pred dvakratno izvolitvijo na to funkcijo raziskovalka na Institutu Jožef Stefan. Kot inženirka elektrotehnike ter doktorica jedrske tehnike tudi pri svojem delu v Evropskem parlamentu intenzivno spremlja evropsko energetsko in raziskovalno politiko. V pogovoru za Delo spregovori o obravnavi 7. okvirnega programa evropskih raziskav in o pripravah na 8. okvirni program ter o tem, zakaj se Slovenci manj bojimo nesreče v naši jedrski elektrarni kot drugi evropski narodi. Podaja tudi svojo oceno o prihodnosti uporabe jedrske energije.
(Foto: www.rjordancizelj.si)
Si lahko predstavljate svet, v katerem ne bi bilo vojn, revščine in lakote, marveč blaginja za vse? Tak načrt alternativnega razvoja človeške civilizacije, ki temelji na skrbi za človeka in okolje, je projekt Venus. Z njegovim ustanoviteljem se je pogovarjal Matjaž Kukovec, ki mu je 94-letni futurist, izumitelj in oblikovalec med drugim dejal, da se od drugih futuristov loči po tem, da dela na dejanskih načrtih in metodologijah, s katerimi lahko dosežemo trajnostno globalno družbo v kateri bo vsem dostopen višji standard življenja z več svobode in možnosti.
(Foto: Venus projekt)
Vedeti čimveč o možganih je vedno burilo domišljijo ljudi.V zadnjem poldrugem desetletju je “možganoslovje” naredilo velik korak naprej, obenem pa padajo nekatere teze, ki smo jih pripoznavali doslej. Nekdanji dolgoletni učitelj v ameriških javnih šolah in sodelavec inštituta za študije o odvisnosti od drog in alkohola poskuša spoznanja nevrologov smiselno vključiti v šolsko prakso, o svojih spoznanjih pa je spregovoril tudi za Dnevnikov Objektiv.
(foto: Wikipedia)
Paleontolog Matija Križnar iz Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani je za Siol spregovoril o nahajališčih ostankov dinozavrov v Sloveniji in bližini meje. Preberite si, zakaj so raziskave o dinozavrih pomembne, kje jih je največ in kje v Sloveniji je mogoče videti njihove ostanke. V zanimivem pogovoru je odgovoril na nekatera bistvena vprašanja, ki zanimajo dinozavrske navdušence in opisal tudi način raziskovanja in odkrivanja novih fosilov.
(Fotografija je simbolična)
Ruski kozmonavt Malenčenko je v štirih poletih v vesolju preživel leto in pol. Je torej pravi sogovornik za ideje o človeški posadki na Mars, ovirah vesoljskega potovanja in splošnem razvoju vesoljske znanosti. V pogovoru za Dnevnikov Objektiv odgovarja tudi na vprašanje, kaj človeka žene v nadaljnje raziskovanje vesolja.
Doktor znanosti, docent za občo psihologijo ter predsednik slovenskega društva za nevroznanost Sinapsa, Grega Repovš, po uspešno predstavljenem Mednarodnem tednu možganov spregovori o razvoju nevroznanosti na Slovenskem. Prav tako se intervjuvanec razgovori o preteklosti in prihodnosti pojma človeških možganov.
(Fotografija je simbolična)
